nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
'Ljudi, ki jih fotografiraš, ne vidiš, ampak jih čutiš,' je bil njegov moto, zelo očitno pa je užival v tem, da je lovil življenje - kjer koli, kakor koli in kogar koli.«
Najstarejša fotografija iz serije je iz leta 1915 - posnel jo je v Esztergomu, ko je služil v avstro-ogrski vojski, na njej pa so trije fantiči, dva od njih sta bosa, zatopljeni v knjigo, ki počiva na kolenih enega od njih -, najmlajša pa iz leta 1980, iz Anglije, na kateri je moški, ki bere za kipom Henryja. Kertész se je leta 1925 iz Madžarske preselil v Pariz ter posnel vrsto zdaj klasičnih fotografij, med njimi tudi Mondrianovo pipo in očala (1926) ter Vilice (1928). Devet let pozneje je bila na vrsti še ena selitev, v New ; tam se je zaposlil v agenciji Keystone in zanjo posnel vrsto reportaž, potem pa je za skoraj trideset let padel v benigno pozabo, čeprav je Cartier-Bresson za Capo, Brassaïja in sebe dejal: »Kar koli smo naredili, je Kertész naredil že prej.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani