nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Njun spored je sveža sonatna konstelacija, v kateri dopolnjujeta kot repertoarni standard Szymanovski in Anđelko s svojima zvočnima prenovama strogo oblikovanega stavka. Glasba, ki z zanosom odlaga razrešitev harmonskih napetosti, nevarno pulzira (, Sonata št. 1) oziroma strastno plameni: glasba za Balžalorskega (ki mu je na kožo pisan tudi godčevski drive Firšteve solo »miniature« Something wild), vznesenega, radodarnega, gostega, boemskega, neukročenega, ne zmeraj intonančno discipliniranega, in za bolj stvarnega, sicer nikakor ne suhega, ampak utirjajočega interpretacije in partnerjevo energijo v njih v zvočno zaokrožene, premišljene, trezno odzivne izreke.
Franckova za sklep večera zaigrana Sonata za violino in klavir v A-duru, ki prek štirih stavkov z enovitim tematskim fondom gradi skrajno široko celoto, njena kromatizirana pot pa še otežuje violinistično nalogo, se je Balžalorskemu oz. njegovemu nadzoru mestoma že izmikala (iz izvedbe je izstopil tretji stavek, pač
po lirizmu muzikalnega pretoka med partnerjema); tako se je violinistov bardski pevni in pripovedni napon - ta ga kot glasbenika določa po volji Narave - na jubilejnem koncertu najceloviteje izrazil s Szymanovskim, v skladateljevi zgodnji, še opazno k pogledujoči Sonati za violino in klavir v A-duru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani