nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Na tega moža, o katerem nisem vedel nič drugega kot to, da je bil pesnik, sem postal pozoren, ko sem - kot tedaj še marsikdo - prebiral znamenite Obraze (1979). Interes mi je vzbudilo kar nekaj dejstev, ki se niso ujemala z mojo, pa najbrž tudi ne s splošno predstavo o slovenskih pesnikih: bil je mlad in uspešen častnik avstrijske vojske, ki je med prvo vojno prebegnil na rusko stran in se tam za kratek čas navdušil nad revolucijo, po razpadu monarhije pa je postal dolgoletni direktor Narodnega gledališča v Ljubljani (sedanje Drame); »nad sabo« je imel, »pod sabo« pa od leta 1934 dramaturga, ki ga je sam pripeljal v hišo (ne glede na to, da je slabo pisal o njegovi poeziji; res pa je, da sta se poznala še z galicijske fronte, kjer je bil seveda rekrut, pa nadporočnik). Ob imenitni meščanski karieri, ki se je v celoti prekrivala z razmeroma lagodnim časom med obema vojnama, pa si je ustvaril še eno: bil je vsem znana ljubljanska družabna figura, zvezda, ki je, ne samo v
spominu sodobnikov, utripala tudi še v prvem povojnem desetletju, čeprav je hkrati že ugašala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani