nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Zato ni pomembno, ali so pesmi, ki jih prebiramo v Ljubeznih, avtobiografske ali ne, niti ni pomembno, komu so posvečene in kaj nam povedo o svojem avtorju; kar navsezadnje šteje, je njihova prepričljivost, je način, kako so ubesedene, proizvedene, oblikovane.
Ko torej v pričujočih pesmih tematizira rojstvo otroka, pomislekov ne zbuja njihova »vsebina«, ampak njihova notranja forma, se pravi, način, kako se ta vsebina razporeja po besedilu. Dober zgled prevladujočega Hudolinovega pesniškega postopka ponuja pesem Ljubezen: uvodni poanti o boleči, zavoženi preteklosti (»Bila je stiskalnica strahov / in šklepetanje z zobmi / ko te je lomil kritični razum / da niti v knjigah ne boš / razkril tolažbe za mraz / ki je naselil leta«), sledi vznesen preobrat, ki ga prinese očetovstvo: »[B]il je strah in šklepetanje / z zobmi ko si z novim rojstvom / stopil iz ognja / in si za vedno pridržal / pravico do besede ljubezen«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani