nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Naj si bodi problem pešajočega ali srhljiva zvedavost, ki umirjenega, a radovednega sprehajalca napoti v ulico, v kateri ni nihče prijazno sprejet, ali pač mojstrenje veščine žeparstva (katere plemenitost je, da storilec vzame iz denarnic le nekaj denarja, pomišlja pa tudi o sublimni stopnji hudodelstva, na kateri bi denarnico ukradel in jo na enak način tudi vrnil) - Meserkovi protagonisti zmeraj in povsod delujejo enako, kljub težkim, univerzalnim temam, ki si jih dajo misliti, so zapredeni v igrivega, neterapevtskega solipsizma, ki ga določuje razgreta miselna akrobatika, podkletena z brbotajočim dvomom, nenehno preverjajo svoj odnos do realnosti in sploh vsega, kar je. Zapleteni so v nikdar dokončano partijo samoanalize, poganja jih zasledovanje vsakršnih indicev in presvetljevanje svojih impulzov, plavajo v fluidnem svetu daleč od hermetizma, lahko bi si mislili, da njihovo slišno obzorje naseljuje beckettovski blebet, vendar ta (modernistična) obrnjenost navznoter nikakor ni
moreča, ravno narobe, v letošnji literarni sezoni je težko najti zbirko zgodb, ki bi bila bolj sočno odprta, zabavna in gladko berljiva. Razkošna asociativna proza, ki po branju da misliti še tako nedostopnemu ali ravnodušnemu bralcu. I. B.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani