nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Nova knjiga, enega od najbolj radikalnih prozaistov zadnjih let, prinaša deset zgodb, ki kažejo, da se avtorjeva rafinirana umetnost fabuliranja, kakršno je razvil v zadnjih romanih, prav dobro in brez motečega preostanka znajde tudi na kratkih etapah. Naj si bodi problem pešajočega ali srhljiva zvedavost, ki umirjenega, a radovednega sprehajalca napoti v ulico, v kateri ni nihče prijazno sprejet, ali pač mojstrenje veščine žeparstva (katere plemenitost je, da storilec vzame iz denarnic le nekaj denarja, pomišlja pa tudi o sublimni stopnji hudodelstva, na kateri bi denarnico ukradel in jo na enak način tudi vrnil) - Meserkovi protagonisti zmeraj in povsod delujejo enako, kljub težkim, univerzalnim temam, ki si jih dajo misliti, so zapredeni v igrivega, neterapevtskega solipsizma, ki ga določuje razgreta miselna akrobatika, podkletena z brbotajočim dvomom, nenehno preverjajo svoj odnos do realnosti in sploh vsega, kar je. Zapleteni so v nikdar dokončano partijo samoanalize,
poganja jih zasledovanje vsakršnih indicev in presvetljevanje svojih impulzov, plavajo v fluidnem svetu daleč od hermetizma, lahko bi si mislili, da njihovo slišno obzorje naseljuje beckettovski blebet, vendar ta (modernistična) obrnjenost navznoter nikakor ni moreča, ravno narobe, v letošnji literarni sezoni je težko najti zbirko zgodb, ki bi bila bolj sočno odprta, zabavna in gladko berljiva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani