nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Verjetno je ta esej, pa tisti o branju v spremenjenih stanjih zavesti, ki je priskrbel naslov zbirki, mišljene so blažje oblike sprememb, bolj hašiš in trava, nekaj, nad čemer se vsak zagrizen "narkofil" samo namrdne, premislek o odnosu do Tomšičeve 12, Društva slovenskih pisteljev in ljudi, ki jih je v njem srečeval, najbolj avtopoetični, memoaristika se prepleta s pesnjenjem, z videnjem sveta, z estetiziranimi opisi, vonjavami, svetlobami. se nam kaže kot kovačičevski iskalec izgubljenih in spet najdenih spominov, tudi najbolj zgodni sodijo sem blizu, češ, poglejte, kam mi seže, zato se, kot vedno pri takšnih početjih - z njim, avtorjem vred - sprašujemo o avtentičnosti. Ves čas je na preži za tistimi odtenki, ki naj razkrijejo, čemu pesniki in kako bivajo: o dolgu do knjig, do predhodnikov, o steklasto narezanih segmentih pesmi in podobah, lebdečih in skoraj oprijemljivih, o vzvišeni katedrali Devinskih elegij, ki so se za hip, v "zakajenski" noči do jutra pokazale kot najvišja
stvaritev, po kateri je vse odveč, predvsem pa pesnjenje; potem so se Vrata (zaznave) spet zaprla in je dogodek dodatno zbanaliziralo še dejstvo, da se je nekaj podobnega, namreč pokritje, identiteta med realnostjo in umom, med banalnim in ezoteričnim zgodila tudi ob gledanju Novih fosilov, kar samo kaže, da je ne samo občutljiv in artikuliran pesnik, temveč tudi talentiran hašišar.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani