nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Res pa je, da ravno zgodnji Apotekar, ki ga je ljubljanska Opera uprizorila v koprodukciji s Festivalom, kot sila preprosta igrica opazovalcu ne daje kakšnih zanimivejših spoznanj o skladateljevi operni tvornosti.
V glasbi te banalne, šablonske, po Goldoniju nasukljane buffe še najbolj izstopata težnja po širše oblikovanih ansambelskih finalih in izraznost orkestra oz. njegova občasna tipizacijska sugestivnost (mdr. "turkerijska"). To ekspresivno gestiko je bil zmožen z dinamičnimi premiki, splošno točnostjo in iskrivostjo nositi operni orkester (na grajskem dvorišču sicer brez prave akustične zaslombe), po dirigentu, ki je zagotovil projektu glasbenostilni profil, hkrati pa vzorno skrbel za soliste in pevsko gibkost, ki sem jo sprva sicer pogrešal v recitativih, a se je prav v njih sčasoma razvila kot bleščeča teatralnost (prepir med Mengonom in Grilletto idr.).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani