nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Slovenska literarna kanonijada pač kakor noben vsiljen ritual nima prav nikakršnih zagotovil, da je kaj vredna, dokler je ne objektivira vrsta (celo več zapovrstnih generacij) inteligentnih ljudi z zadostnim simbolnim kapitalom, različnih profilov, okolij in jezikov, ki na noben način niso vpleteni v njeno klientelo in promocijo. Še več, iz slovenske zgodovine je očitno, da je bil aktualistični in v času odmevnejši segment literature zmerom merjen s pogrošnimi in koristoljubnimi zastavki, tisto malo pertinence, ki jo ta literatura premore, pa lahko pripišemo tistim, ki so jih razne klientelno spojene »deseterice« v času njihovega obstoja vztrajno zatirale. Preganjanje in Vladimirja sta le dva od primerov, kjer gre za sistematiziran pregon neprimerno prodornejših, inteligentnejših in literarno konsistentnejših avtorjev v primerjavi z povprečniško množico med seboj trepljajočih se slovenskih literatov prve polovice 20. stoletja, če 19. stoletje pustimo ob strani.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani