nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ko to pišem, se sprašujem, ali je sploh še mogoče računati na kakšno izjemo?
Namen odprtega pisma podpisnikov in podpisnic v zvezi s prvim javnim razpisom (JR1-Knjiga-2009) letos ustanovljene Javne agencije za knjigo () seveda ni bil »popestriti deževnega začetka letošnjega poletja« (cf. I. B.) g. in njemu podobnim zdolgočasenim osebam ali se postavljati v vlogo »zainteresirane javnosti« (cf. I. B.), marveč javno opozoriti in z državljansko insistenco vztrajati pri opozarjanju (kar številni delamo že vrsto let - vsaj od polemike 2004 - z različnimi objavami in ne bomo odnehali) na to, kako javna sredstva v Sloveniji s pomočjo psevdoobjektivnih kadrovskih razporeditev, različnih retorik in slepil ponikajo v žepe vselej istih ugodnikov, pri čemer jim ob strani stoji nekaj "permanentnežev" v medijih in nekaj »lastnikov fevdov« na vodilnih mestih, zlasti na nekaterih oddelkih Filozofske fakultete, v Društvu slovenskih pisateljev in v Študentski založbi. Vse to v imenu
malovrednega cilja: da bi nadzorovali sprotno literarno »kanonizacijo« njihovih klientelnih kolegov (kakor je lepo prikazal bourdieujevski, dostopen na spletni strani: http://sites.google.com/site/odprtopismojak/pritozba-monitor-zsa, ki ga ima g. - pač svojim umskim zmožnostim ustrezno - za »hobotnico«).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani