nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
To pomeni, da imamo pred seboj pesmi, ki se jih ne bo težko naučiti na pamet, vendar ne zavoljo estetskih atributov, kot so spevnost in podobno (besedila ne kažejo nobene ambicije po dopadljivosti), pač pa zato, ker so mnogi pasusi, v nekaterih primerih pa tudi pesmi v celoti, očitno plod tako intenzivnega pesniškega premisleka in izbora, da utegnejo sčasoma dobiti status sentenc.«
Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus, ki ga bo letos celjsko podjetje Fit media kot pobudnik in organizator Veronikine nagrade ter iz nje izpeljanih poletnih Veronikinih večerov podelilo petič, bo prejel pesnik, prevajalec in urednik ter redni član SAZU (od leta 1991) »za njegov življenjski pesniški opus, za ustvarjalno požlahtnenje slovenskega jezika in njegov prispevek slovenski kulturi«. Najbolj se je letošnji lavreat zarisal v literarni spomin vseh generacij z zbirko in pesmijo Nekoga moraš imeti rad (1963), čeprav je že v svoji prvi pesniški zbirki S poti (1947) ob mogočnih in
dramatičnih temah iz časa NOB stopil na pot »intimistične, rahločutne, nežne poezije«, s katero je vztrajno »razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo« (pozneje tudi v zbirki Pa bo pomlad prišla, 1955).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani