nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Globoko spoštovanje in upoštevanje občinstva
Junake svobodno prirejenih skandinavskih zgodb protagonist in animator mojstrsko oživlja in značajsko ostri tako s presenetljivo izbranimi predmeti iz vsakdanjosti (kot so zvonec za kolo ali kovinski zaobljeni mrežici za pripravljanje čaja v skodelici; prvi postane kot prstan na njegovi izrazni roki nenadoma kokošje ali sračje oko, mrežici pa zaživita kot motni očesi starke sredi reliefno razgibane obrazne »pokrajine«), kakor tudi z oživljenimi »rokavicami« iz blaga in ročnimi lutkami iz pletene volne, posebej močne in pomenljive učinke pa dosega s selektivno poudarjeno izpovednostjo svojih oči, mimike celotnega obraza in sugestivnostjo govorice rok, zapestja in dlani izza črnega in po navpičnici premičnega zaslona. Če k vsemu povedanemu prištejemo še protagonistovo nenehno občutljivost za trenutno odzivnost občinstva ter njegovo bistroumno sposobnost hipnega prilagajanja toka predstave sočasnemu avditoriju, ob natanko
domišljeni in virtuozni animaciji pa mestoma še lastno inštrumentalno spremljavo s harmoniko (ob sodelovanju Hadberga na posebej prirejeni zbirki mini tolkal in zvočil) ter celo svetovljansko uporabo več jezikov v besedi in pesmi, potem lahko zaokrožimo, da pomeni avtorska predstava Pozor, los! nov korak na poti Solcetovih vztrajnih iskanj univerzalnega in demokratično najširše razprtega uprizoritveno-glasbenega izraza, s katerim naravnost manifestativno izkazuje svoje najgloblje spoštovanje in upoštevanje občinstva, ne da bi ob tem njegove sposobnosti doživljanja in razumevanja podcenjeval.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani