nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
V nasprotju s slovenskimi kinematografskimi, radijskimi in televizijskimi programi, ki so sistemsko v razmeroma skromnem deležu financirani iz javnih virov ter tako v večinskem deležu prepuščeni finančni uspešnosti na jezikovno omejenem tržišču (predstavili smo jih včeraj v prvem nadaljevanju), je programska ponudba naših poklicnih gledališč, glasbenih orkestrov in pevskih zborov po podatkih Statističnega urada RS (SURS) v prevladujočem deležu financirana iz javnih (proračunskih) virov: davkoplačevalci so leta 2007 za programe gledališč prispevali 79,8 odstotka ter za programe orkestrov in zborov 81,4 odstotka vsega potrebnega denarja.
Po Splošnem pregledu podatkov s področja kulture, Slovenija, 2004-2007, je v programski ponudbi slovenskih poklicnih gledališč sicer mogoče slediti opaznim nihanjem v številu izvedenih odrskih del (od 195 enot leta 2004 je ponudba naslednje leto poskočila na 246 enot, a že leto pozneje ponovno upadla na 229
in leta 2007 na 221 različnih uprizoritev), ves čas pa je v tej precej zajetni in raznovrstni ponudbi mogoče spremljati opazen delež odrskih stvaritev domačih avtorjev, ki niha med 36,6 odstotka (od 90 del leta 2005) in 62 odstotki (do 142 del leta 2006). V obravnavanem obdobju sta opazna padec skupnega števila predstav (ponovitev) v matični hiši (od 6124 leta 2004 na 3864 leta 2007), a kljub temu porast števila gledalcev (od 719.000 na začetku obravnavanega obdobja do 822.000 na njegovem koncu), kar pomeni, da se je povprečna zasedenost dvoran opazno povečala (od 118 na 213 gledalcev na predstavo), s tem pa tudi gospodarnost razpolaganja z uprizoritvami in razpoložljivimi igralnimi termini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani