nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Še pred pekočim spoznanjem pa so sečuanski kuharji znali svoje jedi, ki so morale biti má là, dobesedno omamnega in pekočega okusa, prav dobro začiniti z domačim pridelkom, ki je zmogel oboje - z rdečkastorjavim hu} ji}om, rožnim poprom oziroma shan ji}om, gorskim poprom oziroma janeževim poprom oziroma sečuanskim poprom, kot začimbo poznamo danes. In seveda - sečuanski poper, ena od najstarejših znanih kitajskih začimb, sploh ni pravi poper, ampak plod bodičastega citrusa, podobnega jesenu, ki raste na Kitajskem, Japonskem, na zahodni obali Indije (tam raste tudi precej podobna rastlina z imenom tirfal, katere plodove uporabljajo v tamkajšnjih ribjih karijih) in v obeh Korejah, ker pa je ena od redkih začimb, ki ji ne škodijo gorske razmere, ga uspešno že stoletja uporabljajo tudi na Tibetu (v nacionalni jedi momo) in v Butanu.
Globok, tropsko topel okus sečuanskega popra je mešanica poprastega z limonastim in oreškastim, ni preveč pekoč in
ima dolg, rahlo "janežast" in rahlo muškaten pookus, ki na jeziku in ustnicah pusti mravljinčast občutek, posebno odrevenelost, ki spominja na blažji lokalni anestetik in je v kombinaciji s čilijem bistvena za celo vrsto sečuanskih jedi, saj svojevrstno poskrbi za ojačitev vseh drugih okusov jedi in jed tako rekoč harmonizira.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani