nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Nasilje kljub stopnjevanju tuje vojaške navzočnosti v državi (ali pa ravno zaradi tega) iz meseca v mesec narašča, razvojni projekti se sesuvajo, trgovina z opijem cveti bolj kot kdaj prej, v Natovih letalskih napadih še naprej umirajo številni civilisti, gospodarstvo in infrastruktura ne obstajata, šolske klopi samevajo, pakistanske meje so še naprej prepustne, milijarde dolarjev humanitarne in razvojne pomoči izginjajo (ne)znano kam, politika pa se nikakor ne more izviti iz krempljev korupcije, kar sproti ustvarja idealne razmere za širjene talibskega vpliva. In to skoraj osem let po tem, ko se je zdelo, da so možje skrajnih verskih prepričanj, ki odkrita dekliška lica tako radi polivajo s kislino, dokončno poraženi.
Medtem talibski borci ves čas krožijo in se izogibajo neposrednim spopadom z vojaško in tehnološko neprimerljivo močnejšim nasprotnikom: pri svoji taktiki razpršenosti, ki znotraj asimetričnega bojevanja edina
omogoča uspeh, se močno opirajo na lokalno prebivalstvo, težak teren, vročino in propagando, ki deluje prek ljudskega izročila; šteje namreč navzočnost in ne številčnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani