nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pokazalo se je, da se je po sramotnih aferah oziroma procesih in dojemanje literature v podalpskih krajih vendarle spremenilo, tudi slovenska literarna veda je ob tej aferi lahko z odobravajočim vzdihom zatrdila, da je literaturo tudi v risu slovenske splošne brezbrižnosti za stvari literature vendarle lahko razumeti kot »kraljevsko pot v razumevanje drugih, tujih, nam oddaljenih dob, kultur, duševnosti«, kot je ob omenjenem pripetljaju v Književnih listih zapisal, in ji torej še zmeraj priznati posebno moč. je o tej zgodbi kasneje dejal: »Nikoli nisem hotel biti avtor prepovedane knjige, veliko raje sem avtor nagrajene knjige.«
Premislek o tem, ali sta dve več kot kompetentni žiriji, ki sta se odločili nagraditi roman, to storili tudi kot za spoznanje bolj drzno politično gesto ali zgolj kot »navadno« literarnopresojevalno dejanje, verjetno ne zanima, prav tako mu je najbrž odveč tuhtanje o tem, da je s svojim romanom ponudil žličko protistrupa za slovensko
latentno ksenofobnost in nacionalizem, kakršnega na primer poznamo iz ambruških dogajanj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani