nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
S to temo se v pisanju Drndić povezuje druga, enako brezkompromisno zastavljena tema o nekaznovanju vojnih zločincev, vseh tistih, ki so se izognili moralni kazni za svoja dejanja v času drugega svetovnega klanja, a ne samo takrat, njena dikcija opominja na enako moralno zavržen molk javnosti, ki je pospremil Srebrenico, Vukovar, Darfur, Bagdad. V zgodbi o ženski, ki ji esesovsci ukradejo petmesečnega sina za svoj nori, zamolčevani projekt Lebensborn, s katerim naj bi ohranili rasno čistost arijskega naroda (iz Tedeschija tako postane Traube, ki išče svojo pravo identiteto), se z globoko ironijo in sarkazmom obregne tudi ob institucije, ki naj bi načeloma delovale zoper ideološka slepila vladajočih, a tega niso zmogle: v tem risu opozori na sramotno vlogo, ki jo je med drugo svetovno vojno odigrala RKC, češ da je tudi Cerkev kradla otroke in jih nikakor ni hotela vračati, ošvrkne licemerje mednarodnega Rdečega križa, nevtralno Švico, njene banke in tamkajšnje nacistično
zlato. Na vprašanje Đurđe o tem, kako je hrvaška Cerkev sprejela njen roman, pa je navrgla lakoničen odgovor: »Cerkev tako umazanih knjig ne bere!«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani