nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tako se zgodi, da na pogajanjih v ugledni instituciji ugotoviš, da navzlic pomanjkanju časa na obeh straneh (pomanjkanje časa je v tem našem svetu že tako, da se asimptotično bliža temu, da ga je vedno manj in še manj, dokler ga ni več, kar je še en dokaz, da časa dejansko ni!) beseda nanese na sproščajočo temo, ki se je razvijala v petek in nedeljo. Njega čaka pomembna seja, mene vožnja v Ljubljano na neko overovitev podpisa, potem podpis konzorcijske pogodbe za razvojni projekt matičnih celic, potem na počastitev uspeha Pristopovega pri organizaciji koncerta The Killers v nedeljo, potem hitrega srečanja s partnerji na temo, »kaj novega lahko ušpičimo«, potem predavanja na temo varnosti pri delu (ki je tako nevarno sproščajoč, da bi zaspal, če ne bi med njim po mobilniku odgovarjal na maile in če me ne bi med njim potegnili na hiter pogovor o ciljih predstavitve našega več kot desetletnega sodelovanja s Festivalom Ljubljana letos poleti na Ljubljanskem gradu), potem dajanja navodil
za neko brošuro in ob tem »prijateljskih namigov«, kaj bi lahko bile teme za dnevnik, ves čas maili in potem sproščajoč, a kot vedno napet pogovor z, ki se bo zgodil jutri in je bil opisan v soboto, in potem marsikaj, kar je že zbrisanega s spominskega traku in lahko vznikne kadarkoli ali nikoli. In med tem, ko njega čaka pomembna seja in mene vse tisto, kar ne bom ponavljal, saj sem že zapisal, najdeva čas za hitro izmenjavo mnenj, kar bi po praksi in teoriji suhega slovenskega upravljanja zagotovo ne sodilo na pogajalski sestanek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani