nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tadeusz Róewicz, veliki poljski pesnik, nekje pravi, da vodo najbolje upesnimo tako, da pišemo o žeji, ptico tako, da pišemo o kamnu, do ljubezni pa po njegovem mnenju v sodobni poeziji lahko pridemo le skozi pisanje o manku, lakoti, odsotnosti telesa. - Morda se prav tu skriva razlog, da Nizki, prvenec, kultiviranosti pisave in nagradi za prvenec navkljub niso delovali prepričljivo: tam zbrane pesmi, ki so večidel govorile prav o ljubezni, so namreč k svoji temi pristopale skozi optiko, ki privilegira bodisi ljubezenski zanos bodisi obup, se pravi, čustvo samo, v oklepaj pa odriva nekatere bistvene okoliščine "upesnjevane" ljubezni - pa naj gre za družbeno konstrukcijo spolov ali, čisto preprosto, za značajske poteze ljubimcev. Zato utegne Gospod, nekaj imamo za vas presenetiti; je namreč v svojo drugo zbirko vpletla lepo število navidez raznovrstnih tem (samomor, duševna bolezen, malomestna mentaliteta, problem pesniškega ustvarjanja, družinski in, ne nazadnje, tudi
ljubezenski odnosi) in jih razmeroma učinkovito prepletla s pomočjo ponavljajočih se prepoznavnih motivov iz vsakdanjega življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani