nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pravljica o štiriletnem radovednem mlinarjevem sinu Pepiju, ki ga želja po igrivi vožnji na koščku lesa zvabi na bližnjo vodno gladino, od koder se nesrečno pogrezne v skrivnostne globine tolmuna, kjer vlada osamljeni Povodni mož, mladim radovednežem nazorno in slikovito spregovori o dragocenosti varnega in toplega doma, kadar je ta napolnjen z iskreno in nekupljivo ljubeznijo med vsemi družinskimi člani. Ko osamljen in odljuden Povodni mož namreč spozna, da so neprevidno prostodušnemu fantiču varen dom in žlahtna čustvena razmerja z očetom, materjo, bratcem in sestrico neskončno dragocenejša od vseh ponujenih bleščečih podvodnih zakladov (kristalov, srebra, zlata in velikega bisera), se odloči Pepiju pomagati nazaj na kopno, za nagrado in v spomin na čudežni podvodni doživljaj pa mu podari biser.
Avtorica likovne podobe in režiserka je učinkovitost uprizoritve gradila predvsem na vidnem in zvočnem kontrastiranju med stilizirano ljudsko idilo mlinarjeve domačije
ob živahnem planinskem potoku (kjer je sama izbrala govorico preprostih namiznih lutk, vódenih od zadaj, avtorja glasbe in pa sta dogajanje pospremila z mehko melodiko in harmoničnostjo akustičnih strunskih inštrumentov) in spektakularno slikovito domišljijsko podobo čarobnega podvodnega kraljestva Povodnega moža (kjer je kombinirala govorico »lebdečih« marionet in unikatne mimične lutke naslovnega junaka z elektronsko nekoliko »upočasnjeno« oz. preoblikovano glasbeno spremljavo trobil).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani