nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Urednik Duša, kritik in prevajalka so se v sredinem večernem pogovoru revije Literatura, ki ga je vodila, posvetili nekaterim vidikom Nobelove nagrade za literaturo, ustanove, ki naj bi spadala med »najvišje potrdilo genialnosti« pisatelja in z visokimi standardi komisije švedskih nesmrtnikov posameznemu avtorju prinašala tako rekoč noblesni simbolni ugled. Debata pa je prav kmalu zavila k podrobnostim, ki omenjene standarde senčijo, od tega, da so bila izbrana imena pogosto svetovni bralski javnosti ne ravno znana ali pa je izbira delovala kot politično orodje (oziroma je bila naperjena zoper ideološke/politične nasprotnike posameznega avtorja) in so nekateri nagrajenci morali pretrpeti táko ali drugačno ogorčenje in posledice v svoji domovini, do tega, da je osemnajst akademikov hoté ali nehote spregledalo niz impresivnih in tehtnih pisateljskih opusov. Sodelujoči v razpravi so nanizali tudi precej očitkov, ki so bili v dobrem stoletju nagrade namenjeni njenim molčečim
skrbnikom, od tistih, da je Nobelova nagrada za književnost preveč evropska (izkupiček afriških in azijskih avtorjev je komaj opazen), do tistih, da je boleče bolj moška kot ženska.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani