nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
je o tem nekoč osupljivo nazorno zapisal (celo bolj ilustrativno, kot ta problem interpretira budistična filozofija s svojimi značilnimi izhodišči samsaro, karmo in reinkarnacijo): »Lahko denimo rečemo, da se to, kar zdaj počnemo, neizbrisno vnaša v 'knjigo življenja' ali da v transcendentnem redu zapušča neujemljivo znamenje; da v dobrem in zlem aficira ta red, morda pa tudi našo lastno usodo; da smo za to dolžni odgovarjati pred časovnim sedežem pravice ali - ko ne bomo več tukaj, da bi poravnali račune, ker nas je odnesel tok časa - da bo naša večna podoba določena z našimi zdajšnjimi dejanji in da smo s tem, kar naši podobi naredimo tukaj in zdaj, odgovorni za spiritualno totaliteto podob, ki v svoji nenehni rasti povezuje vsoto živete biti in z našimi dejanji postaja drugačna. Če se izrazimo manj metafizično, bi lahko rekli, da si želimo ravnati tako, da bomo z duhom naših dejanj zmožni živeti v prihajajoči večnosti ali pa v naslednjem trenutku z njim umreti, pa najsi
bo zaključek nepredvidljivega toka svetovne kavzalnosti uspešen ali neuspešen«.
Se naše nekdanje in vladajoče elite tega sploh zavedajo?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani