nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Kljub temu pa je o človeku, ki je celo z visoko telesno temperaturo poročal s tega ali onega dogajanja, denimo z zasedanja mednarodne parlamentarne unije, le zato da bodo matična hiša oziroma bralci pravočasno in temeljito informirani, še vedno zanemarljivo malo.
Na prvi strani so običajni suhoparni biografski podatki, ki jih je pripravila kadrovska služba: rodil se je 12. julija 1921 v Mariboru (in umrl 7. septembra 2005 v Ljubljani); šolal se je na klasični gimnaziji in na pravni fakulteti; govoril je (tako tekoče, da je vzbujal splošno občudovanje; kdaj pa kdaj je kot prevajalec priskočil na pomoč tudi diplomaciji) francosko, angleško, italijansko in nemško (drugi zapisi omenjajo, da je govoril sedem jezikov, med njimi španskega in najbrž še srbo-hrvaškega); službovati je začel na Tanjugu 11. maja 1945; 1. marca 1956 je prišel kot novinar na tedanjega Slovenskega poročevalca; 1. januarja 1959 pa je postal urednik na Delu. Dvakrat je bil
dopisnik Dela iz Pariza (1967-1971 in 1983-1985).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani