nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Na zoženem in utesnjenem prosceniju pred odsevajočimi in prosojnimi »brechtovskimi« zasloni scenografinje mu je uspelo domala minimalistično izostriti našo pozornost na paradoksalno razkošje prostosti, poguma, drznosti, širine in kompleksnosti razmišljanj ključnih protagonistov odločilnih dogodkov in odločitev iz narodove zgodovine v najbolj zagatnih razmerah za njihovo osebno in skupno narodovo preživetje. Na Pot iz tesnega roškega bunkerja po »antično tragičnih pokrajinah« vojnih pogorišč vse do Jajca je delegate po široko razprtem in razsežnem prizorišču ob projekcijah videa Sajeta, razkošni »filmski« glasbi Draga ter ilustrativnih gibalno-glasovnih nastopih Performerk (ob koreografinjah in Leji nastopajo še, in) vodil »večnostno neobčutljivi« Videc (), ki je z zagrobno distanco ubesedil vso grozovitost vojnega in mednacionalnega nasilja na Hrvaškem in v Bosni, skozi katero so izmučeni slovenski delegati mogli in morali dozoreti za idealistično vzneseno postavljanje idejnih
temeljev nove skupne države.
Drugi del uprizoritve oziroma tretji akt besedila (Jajce, Rojstvo države, Raj) je režiser uvedel na prosojnem horizontu pomanjšanega odra na odru zgolj z reducirano projekcijo znamenite dokumentarne fotografije prvih vrst avditorija v Jajcu (s,, Pijadejem idr.) ob jugoslovanski himni ter iz območja zgodovinskega mita nato radikalno prestopil v čisti sedanjik uprizoritve, ko na mesto dokumentarne fotografije na horizontu pomanjšanega odra stopi veliki Igralec našega časa () kot novodobni nepodkupljivi in nepredvidljivi »stand up« komedijant, ki si v petih odlomkih epiloškega Misterija kot svoboden, kritičen in uporniški umetnik ponovno manifestativno zaželi norosti, kaosa in brezmejnega poguma vojnih in revolucionarnih časov, v katerih je bil, po njegovem, človek še pripravljen in sposoben preseči samega sebe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani