nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Režiser je v prvi del uprizoritve nekoliko preohlapno in preveč ekstenzivno zajel dogajanje prvih dveh aktov, pri čemer je Konflikte idej iz Podzemlja uprizoril kot večinoma monološke politične, ideološke, filozofske ter daleč čez usodo posameznika usmerjene vzneseno deklarativne izjave posameznih protagonistov, izrečene po mikrofonih in ozvočenju ter namenjene širšemu narodnemu in razrednemu občestvu. Na zoženem in utesnjenem prosceniju pred odsevajočimi in prosojnimi »brechtovskimi« zasloni scenografinje mu je uspelo domala minimalistično izostriti našo pozornost na paradoksalno razkošje prostosti, poguma, drznosti, širine in kompleksnosti razmišljanj ključnih protagonistov odločilnih dogodkov in odločitev iz narodove zgodovine v najbolj zagatnih razmerah za njihovo osebno in skupno narodovo preživetje. Na Pot iz tesnega roškega bunkerja po »antično tragičnih pokrajinah« vojnih pogorišč vse do Jajca je delegate po široko razprtem in razsežnem prizorišču ob projekcijah
videa Sajeta, razkošni »filmski« glasbi Draga ter ilustrativnih gibalno-glasovnih nastopih Performerk (ob koreografinjah in Leji nastopajo še, in) vodil »večnostno neobčutljivi« Videc (), ki je z zagrobno distanco ubesedil vso grozovitost vojnega in mednacionalnega nasilja na Hrvaškem in v Bosni, skozi katero so izmučeni slovenski delegati mogli in morali dozoreti za idealistično vzneseno postavljanje idejnih temeljev nove skupne države.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani