nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Gledališki scenarij za krstno uprizoritev Poti v Jajce so soustvarili režiser, dramaturginja uprizoritve in režiserjeva asistentka, ki so besedilno gradivo za večmedijski odrski doživljaj izoblikovali »po delih Kocbeka (dnevniških zapiskih iz Tovarišije in Listine) in Pasijonu po Kocbeku«, v predstavi pa uporabili tudi odlomek iz Nietzschejevega besedila Tako je govoril Zaratustra. Dogajanje, katerega protagonisti so večinoma zgodovinske osebnosti ( -, -, -, -, -, -, Vlado - Dizma in -), postavljene v avtentičen zgodovinski čas 2. svetovne vojne ter na tedanja prizorišča Podzemlja - bunkerja v Kočevskem (1. akt: Konflikti idej, Pekel), Poti slovenskih delegatov na kraj 2. zasedanja AVNOJ (2. akt: Antično tragične pokrajine, Vice) ter Jajca (3. akt: Rojstvo države, Raj), a tudi izmišljene odrske osebe, kot je v drugem aktu Videc (kot Vergil iz Dantejeve Božanske komedije) in v tretjem aktu Igralec (kot neprilagodljivo uporniški umetnik današnjega časa), ves čas tesno
povezuje in svobodno prepleta zgodovinsko preteklost s čistim sedanjikom uprizoritve, nekdanjo prostost duha z omejenostjo dandanašnje družbene prakse, jasnost in določnost izrečenih besed (idej) z večpomenskostjo govorice glasbe, giba(nja), likovnosti in celostnih odrskih podob.
Režiser je v prvi del uprizoritve nekoliko preohlapno in preveč ekstenzivno zajel dogajanje prvih dveh aktov, pri čemer je Konflikte idej iz Podzemlja uprizoril kot večinoma monološke politične, ideološke, filozofske ter daleč čez usodo posameznika usmerjene vzneseno deklarativne izjave posameznih protagonistov, izrečene po mikrofonih in ozvočenju ter namenjene širšemu narodnemu in razrednemu občestvu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani