nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
(...) Vendar se roman žanru izmika in zmakne na manj obdelan teren, res gre za zakonsko krizo, res najprej on, potem še ona zapustita dom in družino ter se predata svobodi in iščeta zavetje neba, on se celo spusti do dna in tam spozna enega novih kinikov, ki so se umaknili iz cirkusa in zdaj prav po beckettovsko ždijo za smetnjaki in se delajo butaste klošarje, čeprav so bili prave tehnološke marke in so zdaj očitno še zadnji ali prvi na novo osveščeni pripadniki neke nove protipotrošniške struje, ki je zdaj do fundamenta individualizirana in razpršena na »skrite posameznike«; zmakne pa se tako, da je dogajalni čas in prostor nekje drugje. To je bližnja prihodnost, recimo dvajseta leta tega stoletja, ki jo na eni strani zaznamuje čez vse razširjeno potrošništvo, v kateri korporacije neženirano sponzorirajo ministrstva in vlade, svet, v katerem je hrana večinoma že sintetična, kemično ugodje zlorabljano, gotovinsko poslovanje relikt, reklama
vseprisotna, nadzor popoln, razlika med tistimi, ki imajo in veselo trošijo, in tistimi, ki nimajo, zmeraj večja; to je čas po tistem, ko so trgovali z nafto, orožjem in organi, vendar pa tudi čas, v katerem so nekatere stvari tako izrazito lokalne in prepoznavne, čas, v katerem je s prihodnostjo tako težko prekiniti in v katerem preteklost, neke davne vojne in emigracija še vedno zaznamuje usode ljudi in potomcev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani