nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Podobno velja za njeno sestro dvojčico (), ki je v svoji blaznosti pravzaprav edini glasnik razuma, za Dizmo (), izgubljenega v nejasnem hrepenenju in poželenju (tudi pri njem pevski vložki žal moteče prekinjajo magični ritem besedila), za Bertrama (Vlado), povsem odtujenega v svoji navidezni samozadostnosti ...
Režiser je Strniševo dramo vizualno (scenograf) in kostumsko (scenografka Bjanka Ursulov) umestil v nekakšen srednjeveški zgodovinski okvir; vendar ne zaradi natančne časovne identifikacije, temveč prav nasprotno, ker je to nekakšen sinonim za arhetipsko skrivnostno obdobje pred odkritjem cikličnega časa, v katerem sta se fizika in metafizika še tesno prepletali. Stik z aktualnim predstavlja le glasba oziroma rifi električne kitare, vse drugo je prepuščeno asociativnemu, večpomenskemu zvoku besed, ki tvorijo transcedentalno ozračje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani