nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Iz te konservativne ocene nemškega kritika Klaara z začetka prejšnega stoletja, ki je zaradi vztrajanja pri izključni literarnosti gledališča takoj naletela na posmehljive odmeve, bi lahko sklepali, da so tudi poetične drame nekakšen modernistični remake, parafraza klasičnega. Vendar to seveda ne drži, tudi za ni pomemben tekst, temveč izključno uprizoritev, oziroma izbris ali vsaj zameglitev meje med dramo, poezijo in fabulo. Beseda ima seveda elementarno vlogo, vendar ne več kot nosilec epskega (ali kakršnega koli sporočila), temveč predvsem kot kreator magične, nadrealne, metafizične dimenzije, ko se gledalec/poslušalec povsem preda Strniševi alogični metaforiki, ki s svojim multivalentnim jezikom deluje kot magični urok, zven besed pa pogosto preide zgolj v sublimen ritem, osvobojen vsakršne aluzije realnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani