nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
je večer izbranih šansonov priljubljene pesnice, skladateljice in izvajalke zastavila iz varne zasebnosti sobe in naslanjača v njej, v oblačilih, v katerih se najbrž tam tudi najbolje počuti (kavbojke in majica), ter brez gledališke maske. K vtisu zasebnosti protagonistke in domačnosti okolja je precej prispeval njen neprivezani štirinožni pasji prijatelj, ki je razsežno prizorišče pod raznobarvnimi reflektorji dobrodušno sprejel kot očitno varen in svoboden »dom« ter s tem vnesel v uprizoritev ravno prav vznemirljivo razmerje med prvinsko nepredvidljivostjo ter zgledno kultiviranim sprejemanjem prostosti. Minimalistično iz lastne notranjosti zastavljeno intimno izpovedno jedro uprizoritve je protagonistka, ki je tudi avtorica veznega besedila med posameznimi songi in tako rekoč vsakemu songu posebej prilagojenega odrskega giba(nja), plesa, geste in grimase, obkrožila ter glasbeno in pomensko razširila z imenitnim spremljevalnim kvartetom inštrumentalistov (in aranžerjev)
v barvitih kostumih potujočih ljudskih muzikantov (in komedijantov) s klobuki ( de , bas;, klavir, harmonika;, violina, mandolina;, tolkala, klarinet).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani