nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Režiser se je ob sodelovanju dramaturginje odločil za pretirano spoštljivo uprizoritev, ki ji je sicer uspelo razmeroma pregledno in razločno preigrati avtorjeve nesporno mojstrsko napisane samogovore, dvogovore in pesmi (lektor je bil), ne pa jih tudi ustrezno zgostiti in nadgraditi v polnejšo, prepričljivejšo in tudi odrsko bolj razgibano ter polnokrvno dogajanje. Prav tako se je v uprizoritvi izgubil domala ves značilni in srbski ljudski humor, zaradi česar je celotna uprizoritev izzvenela preobteženo in monotono molovsko. Pri tem protagonistom gotovo tudi ni bila v pomoč abstraktna scenografija Pietra Lantierija, ki je veliko točilno mizo predmestne krčme postavila v središče prizorišča za nakazano klančino pokopališča ter s tem združevala interier z eksterierjem, nad prizoriščem pa se poigravala z vertikalnimi površinami za projiciranje (avtor filmskega materiala je).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani