nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
z monološkimi fragmentarnimi izpovedmi in pripovedmi družbenih obrobnežev (ki spominjajo na irsko veščino pripovedovanja zgodb), oprtimi na prepoznavno srbsko ljudsko izročilo, mojstrsko tke vzdušje tragikomične podobe životarjenja malih ljudi in njihovega neomajnega prvinskega življenjskega vitalizma, z nerealističnimi vdori bitij iz srbske nacionalne zgodovine in splošne mitologije pa resničnost svojih dramskih oseb postavlja v širši ter univerzalnejši družbeni, zgodovinski in metafizični kontekst. V svetu, kjer je Beračeva žrtev zaman in kjer se tudi njegova dobra dela sprevračajo v zlo, seveda ni prostora za čudež(e), kar pa ne pomeni, da ni mogoče prepoznati lepote in in življenjske radosti v krhkih, nežnih in minljivih trenutkih iz slehernikovega vsakdanjega životarjenja.
Režiser se je ob sodelovanju dramaturginje odločil za pretirano spoštljivo uprizoritev, ki ji je sicer uspelo razmeroma pregledno in razločno preigrati avtorjeve nesporno mojstrsko napisane
samogovore, dvogovore in pesmi (lektor je bil), ne pa jih tudi ustrezno zgostiti in nadgraditi v polnejšo, prepričljivejšo in tudi odrsko bolj razgibano ter polnokrvno dogajanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani