nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Dogajanje je postavljeno v šestdeseta leta prejšnjega stoletja ter krajevno v in pred beograjsko predmestno krčmo Šargan z bližnjim pokopališčem. Protagonisti tragikomičnega dogajanja v pomenljivem nenehnem dežju, ki napoveduje vesoljni potop, a nemara tudi odrešilno očiščenje, so mali ljudje z lumpenproletarskega družbenega obrobja (ki jim predmestna »mišja luknja« pomeni poslednje zatočišče za preživetveno sproščanje njihovih zasebnih spominov, frustracij, upanj in sanj), a tudi dva »živa mrliča« (srbska vojaka, žrtvi prve svetovne vojne, ki jima iskanje pravice desetletja ne da pokoja) ter »neverjetno star« Berač (ki po Kristusovem zgledu jemlje nase trpljenje in bolečine drugih). z monološkimi fragmentarnimi izpovedmi in pripovedmi družbenih obrobnežev (ki spominjajo na irsko veščino pripovedovanja zgodb), oprtimi na prepoznavno srbsko ljudsko izročilo, mojstrsko tke vzdušje tragikomične podobe životarjenja malih ljudi in njihovega neomajnega prvinskega življenjskega
vitalizma, z nerealističnimi vdori bitij iz srbske nacionalne zgodovine in splošne mitologije pa resničnost svojih dramskih oseb postavlja v širši ter univerzalnejši družbeni, zgodovinski in metafizični kontekst.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani