nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pozneje je na slovenskem odru zaživela le še Simovićeva igra Potujoče gledališče Šopalović, in sicer leta 1986 v Möderndorferjevi režiji prav na novogoriškem odru.
Čudež v Šarganu se dogaja leta »tisočdevetstošestdesetinnekaj« v »kafani« Šargan na periferiji Beograda, oziroma v beznici, polni mišjih lukenj in oken, ki se ne zapirajo; v njej se zbirajo ljudje, ki sanjajo o povsem prizemnih, že kar banalnih stvareh, a vendarle teh sanj niso zmožni uresničiti. Do sreče jim vedno »le malo« zmanjka ... je z njimi uspel ustvariti verodostojno podobo življenja v predmestju, sliko mišljenja in miselnosti likov, ki povečini pripadajo pomanjkljivo izobraženemu in moralno ne preveč stabilnemu sloju, ki ga je dostojno in plemenito življenje nekako zaobšlo - v tem so Simovićevi liki tragični in komični hkrati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani