nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Z nastankom Dela je bilo tudi jasno, da je to osrednji slovenski časnik - po kadrih, denarju, zamislih in ugledu - in da sta tako Ljubljanski dnevnik (pod glavnim urednikom Đurom Šmicbergerjem je bil konec 60. let na robu propada, saj se je naklada zmanjšala na pičlih 18.000 izvodov na dan, prag rentabilnosti za takšne dnevnike je 30.000 izvodov; zato je ljubljanska SZDL iz Kranja uvozila prisilnega upravitelja, ki je s svojo delovno disciplino, načrtovanjem in prislovično gorenjsko varčnostjo pri izdatkih res ohranil časnik pri življenju) kot mariborski Večer v podrejenem položaju; ljubljanski časnik bolj, saj Ljubljančani niso takšni lokalpatrioti kot, ki veliko dajo na »svoj« časnik in zlasti uživajo, če ima čim več kritike na račun »močvirnikov«.
Ko je spoznanje o vodilni vlogi Dela dozorelo, so se začele selitve na drugo stran Ljubljanice - od Sattlerja, Raztresena,, ki je šla hkrati s svojim šefom, do fotoreporterja - Mase (bil je prvi pravi fotoreporter
med fotografi, saj je bil sam sposoben poročati z dogodkov, ne da bi potreboval spremstvo novinarja poročevalca) in drugih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani