nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tako lahko rečemo, da so štirje glasovi, označeni z velikimi začetnicami (neke vrste statističnimi šiframi ali začetnicami izgubljenih - še ne izoblikovanih - imen), tudi štiri »osebe«, a osebe, ki se oglašajo iz nekega psihološko fragmentiranega, potopljenega, amnezičnega sveta, od koder njihov glas nastopa kot neke vrste telesni organ. Glasovi so (vsaj v slovenskem prevodu, ki pa mu lahko zaupamo) označeni s spolom (C in M sta ženski, A in B moška), čeprav lahko tudi ne bi bili; njihova spolna identiteta se namreč zdi prehodna, vsi so vseh spolov, po drugi strani pa je njihov spol en sam, človeški, izražajoč se kot nadosebni glas avtorice. A to je spet trditev, ki drži samo delno: Skomine so resda dolga (okrog 1000 replik) pesnitev, »nadzorovana« z lirskim subjektom in nekaterimi poetičnimi (celo muzikaličnimi) kvalitetami kot npr. ritmom, ki ga poganja čustvo, s stremljenjem k abstrakciji (), pa z imanentnimi poetičnimi (ali pesniško-filozofskimi) figurami, kot so apostrofa,
aforizem, oksimoron, pretiravanje, kontradikcija, paradoks, ter inventivno rabo ločil, vendar so hkrati tudi razčlenjena (post)dramska uprizoritvena predloga, ki omogoča logično uprizoritveno, igralsko, interpretativno diferenciacijo, v kateri je avtoričin glas razpršen med »dramatis personae«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani