nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Človek se prilagodi temu ali drugemu ozračju, njegova duša in njegov nagon pa postopata v tistem ritmu, kot mu je bil genetično ali kakorkoli dan, nekaj dodajo oblikovalni postopki, vzgoja, kulture, religije, kontekst prostora, v katerem živi. Zato me zgodovinski roman privlači, napisal sem tudi arhaično Jantarsko zvezo, roman pravzaprav fantastičnega tipa, ki je izšel pri Mohorjevi založbi v Celovcu, tam sta izšli še dve zgodovinski literarni deli, Stiska in sijaj slovenskega kneza o prvem krščanskem knezu Borutu v nekdanji Karantaniji. Najprej, v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa so mi objavili roman Marijin mojster, ki ga nekateri umetnostni zgodovinarji v Ljubljani, na primer Milček, še vedno citirajo kot upodobitev srednjeveškega slikarstva na liku ljudskega naivnega umetnika, malarja modrih. Celovška Mohorjeva družba, ki mi je ta roman leta 1974 izdala, je na naslovnico postavila modro s fare na Zilji ( Gail) pri Beljaku na Koroškem. Marijin mojster, slikar
vaških iz gotike, pa je pravzaprav prispodoba spopada čistokrvnega umetnika, naivneža, kar se tiče političnega dogajanja, s sistemom, ki ga obdaja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani