nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
O duhovnem razpoloženju, ki mu narekuje odnos do literature, je na kratko spregovoril tudi v kratkem Predgovoru; gre za svet, v katerem »techne kot da je ukinila poiesis«, kar posledično pomeni tudi tole: »Poslednji laični svečeniki v tem oskrunjenem templju svetotvornega in etično odgovornega spomina na pragu tretjega milenija so potemtakem novodobni magični zaklinjevalci jezika, 'pesniki v ubožnem času', arheološki sledniki zadnjih ostankov svétega ...« Takšni so, po avtorjevem izboru, predvsem naslednji slovenski pisatelji in pesniki: (posvečeni so mi kar trije spisi, ki dajejo skupaj vtis literarnozgodovinskega prispevka),, in, med tujimi pa Havel (dvakrat), Bataille (dvakrat),, Sartre in Miłosz. Teh trinajst literarnih esejev, ki so izhajali med letoma 1999 in 2008, je torej že dobilo nalogo, da varujejo spomin na omenjene avtorje. P. K.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani