nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Skrušn; je večino svojih književnih refleksij zadnjega desetletja objavil v Novi reviji ali njeni prilogi Ampak, zdaj pa jih je (i)zbral v knjigo, ki z naslovom, še bolj pa s podnaslovom sporoča, kakšen je »namen« njegovega ukvarjanja z literaturo in torej tudi te knjige. O duhovnem razpoloženju, ki mu narekuje odnos do literature, je na kratko spregovoril tudi v kratkem Predgovoru; gre za svet, v katerem »techne kot da je ukinila poiesis«, kar posledično pomeni tudi tole: »Poslednji laični svečeniki v tem oskrunjenem templju svetotvornega in etično odgovornega spomina na pragu tretjega milenija so potemtakem novodobni magični zaklinjevalci jezika, 'pesniki v ubožnem času', arheološki sledniki zadnjih ostankov svétega ...« Takšni so, po avtorjevem izboru, predvsem naslednji slovenski pisatelji in pesniki: (posvečeni so mi kar trije spisi, ki dajejo skupaj vtis literarnozgodovinskega prispevka),, in, med tujimi pa Havel (dvakrat), Bataille (dvakrat),, Sartre in Miłosz.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani