nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
se izogiba drastiki, kljub temu pa njegovi odhakljanci delujejo kot tisti, ki širijo zavest o pestrosti in raznolikosti posameznikov; v tej smeri je ta proza sočutna, občutljivost je njen največji adut in poslanstvo, tudi kadar se približuje fantastiki ali pa se spogleduje z grotesko, s prekoračenji, se od takšnega učinkovanja odvrne. Bolj gre za zbirko specializiranih želja, ki so slej ko prej nadomestek za izgubljeno polnost, strastno pograbljena identifikacija, ki kaže potrebo za osmišljenim in smisla polnim bivanjem v nepregledni mreži usod in naključij, kot obupna odločitev za sled individualnosti v svetu, iz katerega je posamičnost skoraj pregnana ali v njem nemogoča. S tem se težišče te pisave premakne v smer mestnega, urbano raz-smiselnega sveta, in zdi se nam, da pri tem noben kotiček ni več izvzet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani