nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Rezultat je tako pretežno neumeščena, »viseča«, »poljubna« uprizoritev, ki se napaja predvsem iz formalnega poigravanja z različnimi žanrskimi procedurami, stereotipi(zacijami) in menjavami perspektiv ter se iz arhetipskega mitskega sveta seli v svet sodobnega (medijskega) spektakla; ta »selitev« ne poteka, kot rečeno, brez občasnih lucidnih navezav in sprememb, vendar kljub temu ostaja premočno na dekorativni površini. K transgresiji globine predloge na gladino uprizoritve s svojo shematično funkcionalnostjo nemara najmočneje pripomore scenografija (Numen), ilustrativni set miz različnih velikosti, vstavljenih druga v drugo, ki bi jo zlahka pripisali otroški televizijski oddaji, zgolj vešče dizajniran »zaslon« uprizoritve pa še dodatno linearizira načelna kostumografija ().
Iz uprizoritve kljub vsemu plastično izstopa nekaj elementov, zaradi katerih končni učinek ni brez določenega presežka: najprej prevod Duše, ki z občutljivo, sočutno mehkobo ohranja občutek za
poetičnost izvirnika (ta vtis podaljšuje tudi lektorski prispevek), nato glasba () oziroma pozicioniranost ter izvedba songov, ki v uprizoritev vračajo nekaj izgubljenega občutka za stvar(nost), navsezadnje pa igralska zasedba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani