nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ker ni bilo normalne kadrovske podrasti niti v oficialnem političnem taboru, kaj šele na drugi strani bojišča (bila je namreč permanentna državljanska vojna), so poslanci, ministri in drugi novopečeni »veljaki« postajali včerajšnji lenuhi, zlagoma vse glasnejši kričači in predvsem zaslužni za to, da so mrtvemu komunističnemu levu izruvali še zadnji zob, ki mu ga nista bila vzela lastna neumnost ali sam tek časa. Če se takrat ne bi bolj bali, kako v radikalno poslabšanih gospodarskih razmerah obdržati »materialno bazo družbe« nad vodo in če ne bi sicer bili potuhnjeno cagavi, bi najbrž s srčnostjo onega črnogorskega junaka, ki je orjaškemu odsekal roko (saj bi mu gotovo vzel glavo, a to je že storila »neka reva«) lustrirali ne le stare veljake, temveč kar vse komuniste, ki se jim niso uprli (A.: so sokrivi, saj so bili člani te organizacije; seveda, tudi vsak katoliški vernik je kriv pedofilije med kleriki!).
Gospod, ki bi ga že zavoljo mizerne duhovne, moralne in strokovne
»krajine« še vedno kloniral, je zagotovo pomembno vplival na vse slovenske metamorfoze zadnjih dveh desetletij (tudi zdaj namreč ni nekdo, ob katerem bi mediji in založniki ignorantsko odmahnili z roko).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani