nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
V svojem prizadevanju za to novo realnost je (tudi) z vso svojo moralno in strokovno avtoriteto, ne brez pikre ironije in zasmehovanja, v ropotarnico pospremil mrtve in še polžive ideologe, teoretike in politične kaveljce prejšnje politične ureditve (oni največji so bili vse troje v enem, nekateri tudi ključne strokovne kapacitete, skratka nekakšni multipraktiki). Ker ni bilo normalne kadrovske podrasti niti v oficialnem političnem taboru, kaj šele na drugi strani bojišča (bila je namreč permanentna državljanska vojna), so poslanci, ministri in drugi novopečeni »veljaki« postajali včerajšnji lenuhi, zlagoma vse glasnejši kričači in predvsem zaslužni za to, da so mrtvemu komunističnemu levu izruvali še zadnji zob, ki mu ga nista bila vzela lastna neumnost ali sam tek časa. Če se takrat ne bi bolj bali, kako v radikalno poslabšanih gospodarskih razmerah obdržati »materialno bazo družbe« nad vodo in če ne bi sicer bili potuhnjeno cagavi, bi najbrž s srčnostjo onega črnogorskega junaka,
ki je orjaškemu odsekal roko (saj bi mu gotovo vzel glavo, a to je že storila »neka reva«) lustrirali ne le stare veljake, temveč kar vse komuniste, ki se jim niso uprli (A.: so sokrivi, saj so bili člani te organizacije; seveda, tudi vsak katoliški vernik je kriv pedofilije med kleriki!).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani