nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ti se seveda povezujejo z vsem tistim, kar je naloženo v avtorju, ki svoje slikarske celote gradi v več planih in z zavedanjem o simbolikah in optičnih zakonitostih kroga, prstana, barv, števila štiri ... tako ustvarja vzdušje, prireja gledalcu nekakšno soočenje končnega in neskončnega, omejenega in neomejenega, otipljivega in neotipljivega, ga vodi skozi čas, uprizori poroko zemeljskega in transcendentalnega.
Zaradi že omenjene odsotnosti oprijemališč, anonimnosti pokojnih, opiranja na nagrobnike je njegovo početje neizogibno hermetično in podvrženo naključjem, zahteva zelo odprtega gledalca. Zdi se, da razstavo preveva predvsem spoznanje o krhkosti našega bivanja, ob tem pa je poskus globljega uvida v njegovo naravo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani