nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Golobovi pokojniki so namreč tudi zanj samega bolj ali manj neznanci, katerih vizualno »esenco« ustvarja na podlagi videza nagrobnikov, odseva njihovih površin, strukture materiala, patine, ambienta okrog njih, etimološkega pomena imen, njihovega zvena, oblike pisave, s katero so izpisana ..., različnih sprožilcev asociacij torej. Ti se seveda povezujejo z vsem tistim, kar je naloženo v avtorju, ki svoje slikarske celote gradi v več planih in z zavedanjem o simbolikah in optičnih zakonitostih kroga, prstana, barv, števila štiri ... tako ustvarja vzdušje, prireja gledalcu nekakšno soočenje končnega in neskončnega, omejenega in neomejenega, otipljivega in neotipljivega, ga vodi skozi čas, uprizori poroko zemeljskega in transcendentalnega.
Zaradi že omenjene odsotnosti oprijemališč, anonimnosti pokojnih, opiranja na nagrobnike je njegovo početje neizogibno hermetično in podvrženo naključjem, zahteva zelo odprtega gledalca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani