nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Po vsem sodeč se v teh sedmih letih ni veliko spremenilo - življenje se monotono kopiči dalje, le pisma in razglednice je, kot kaže, zamenjalo mrgolenje ničel in enic elektronske pošte. A prav ta drobna sprememba (te ničle in enice, ki spodrivajo pisma in razglednice) se mi zdi ključna za razumevanje Rimske ceste oziroma - kolikor je zbirka vendarle tudi povzetek, alternativna rekapitulacija - avtorjevega pisanja v tem desetletju: naj se poudarjeno prvoosebni, nepoboljšljivo melanholični in, ne tako redko, zašiljeno avtoironični pesemski protagonist še tako vrti okrog svoje osi, nikakor ne more mimo zunanjih, to je, družbenih, zeitgeistovskih okoliščin. Če smo, na primer, v Hiši iz besed, izdani 1996, napisani pa celo nekaj let prej, še lahko brali omamno utopične verze o belolasem umetniku, ki bo v neki oddaljeni, agrarni prihodnosti svojim sovaščanom v zavest pošiljal slike, lepše od najlepše pesmi, naletimo v Rimski cesti, v naslovni pesmi na tele prostodušne verze: Cigareta za
cigareto, verzi si sledijo že počasneje,/ honorar zamuja več kot tri mesece./
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani