nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Paradoks ločenosti torej, v katerem pa Zupančičeva izoblikuje sublimno (kakor bi izstopila iz kake od projekcij), a hkrati čvrsto (kakor bi prestopala meje odra in prehajala v avditorij) podobo te »procesualnosti«, govoreče telo v procesu reševanja iz spon (prozne) govorice in prehajajočo v svobodo (scenske) telesnosti. Osmond, tisti nezahtevni nič, ki ga išče Archerjeva, ki pa se kmalu izkaže kot pohlepno vse, je, tudi uprizoritveno izstopajoč iz pripovedi, preobložen s scenskim balastom (kostum z geometričnimi simboli, prestol, set škarij ...) in s svojim hlepenjem v temelju drugačen od hrepenečih (in vselej nazaj v prozno ravnino krepenečih) likov Jamesove in Bergerjeve pripovedi: brez odvečne psihologije, zato pa v reakcijah koncizen in ekonomičen. Igralsko sliko uprizoritve dopolnjujejo še J., J., D., A., A. in N., s pevskimi prispevki pa tudi I. Tiran, L., R. in R..
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani