nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Najznačilnejše scenske situacije so tako v uprizoritvi tiste, ko se liki prikažejo iz okroglih odprtin v pesku, na pol skriti, na pol očiti, kot da bi priplavali iz (prozne) globine in se za hip nastanili na (performativni) površini. Občutek razgibane površine ali teksture potencirajo tudi projekcije klasičnih likovnih in arhitekturnih motivov, portretnih izrezov, fokusiranih detajlov, hkrati z njimi pa glasbeni odlomki, dramaturško premišljeno strukturirani kot nenehna podlaga pripovedi (avtor glasbe je).
A rezultat je več kot zgolj reliefnost uprizoritve, saj v njej zaznamo še tretjo, avtonomno uprizoritveno dimenzijo; to evocira režija asociativne mreže, ki je pravzaprav šele prava kohezivna sila predstave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani