nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tak se namreč zdi konec - in tudi ves potek - Bergerjeve gledališke pripovedi in v tem je nemara skrita tudi njena bistvena kvaliteta.
se izogiba poziciji tistega, ki ve, in svojo pripoved locira na meji performativnega oziroma, točneje, v neki točki, ki druži Jamesovo prozo in njeno (možno) uprizoritev. Priče smo prehodu, vstajanju, dviganju scenskega dogodka iz duha proze, kjer pa ta prehod ni zamaskiran in se ne pretvarja, da ga ni, temveč je, nasprotno, uprizorjen v vsej svoji aporetični nemogočosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani