nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Vrvež na železniški postaji, kot preberemo v spremnem besedilu, se skozi srečevanja osamelcev gibalno temperamentno odvija ob madžarski ljudski glasbi, v koreografiji pa se prepletajo različne tehnike, med drugim tudi stilizirani elementi ljudskih plesov, pri čemer edina scenska elementa, dve s stropa spuščeni platni, učinkujeta kot scensko mašilo, ki »služi« za razbitje praznega prostora. Prav tako neosmišljeno učinkuje reflektor, s katerim plesalci mračno atmosfero osvetljujejo v drugi predstavi con flores, ki je med vsemi tremi koreografsko še najbolj domiselna, a obenem strukturno razpršena in hermetična. Zadnja koreografija, Hoja po robu, postavljena na Ravelov Bolero, je, kot zapiše avtor, »dramatična zgodba treh žensk v razmerjih do sebe in moških«, pri čemer pa so razmerja med petimi moškimi in tremi ženskami sila zamegljena; če je mestoma mogoče razpoznati osamljenost in negotovost ene od treh protagonistk, pa v večini prizorov med vsemi tremi abstraktnimi koreografijami še
najbolj narativne predstave ni jasno, ali gre med liki za nasilje, za zapeljevanje ali za kar tako neobvezno radoživo druženje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani